info@primatura.si
040 343 273
ikona_fb
logo
baner_padez
Rudnik svinca in srebra
  Rudnik svinca in srebra  
 
Ko se odpravimo v Padež, nam že ime kraja pove, da bomo padali. Kar globoko v rove starodavnega rudnika svinca in srebra. Rudo so odkrili v prvi polovici 16. stoletja, kopali so jo tudi v času Marije Terezije. V tistem času je bil rudnik gospodarsko zanimiv in pomemben.  Za rudnik s svinčevo rudo za izdelavo žice, žebljev so se zanimali plemiči, bogati meščani, lastniki fužin. Zaradi strateške svinčeve rude za izdelavo municije, je bil rudnik slabo označen in se ni znašel niti na vojaških specialkah.
 
             
  vhod_rudnik  
Ruda je vsebovala okrog  46 % svinca in 3 % srebra. Vozili so jo v topilnico v bližini Rimskih Toplic, kjer je do leta 1817 obratovala topilnica svinca. Rudarji iz Laškega so mimo kamnitega svetilnika v Lenišah in Žikovskega brda hodili na delo v jamo.V prvih polovici 19. stoletja so svinčevo rudo prenehali kopati in rudnik v Padežu je utonil v pozabo.
  rudnik_malica  
             
  izvir_vode  
V samotnih in temnih rovih se je začel oblikovati kraški svet: bodičasti aragonitni ježki, s stropa ponekod visijo drobni stalaktiti, na tleh sigaste ponvice, v katerih so se začeli nabirati »jamski biseri«, naselili so se netopirji in jamske kobilice.  
  jezek  
             

 

ponvice  

Domačini so vedeli za starodavne rove, a rudnik je konec 80 let prejšnjega stoletja obudila v življenje družina Slapšak, ko je reševala problem s pitno vodo na kmetiji. A potrebno je bilo veliko raziskav in dela, da je rudnik postal primeren za ogled.

  domacija  

 

           
  gospodarsko_poslopje  
In videti se da veliko. Danes je v rudniku dostopnih za ogled okoli 264 m rovov, ki so bili prezračevalni rovi. Široka potka pelje mimo nekdanjih upravnih rudarskih poslopij do urejenega vhoda. Od vhoda veje jamski hlad, saj je stalna temperatura okrog deset stopinj.
  leseni_izdelki  
             
 
V rovih se obiskovalci okrepčajo s srednjeveško vodo, knapovsko malico oz. narezkom in še čim. Otroci radi poslušajo o jamskem škratu Perkmandeljcu, ali pa se kar podajo na njegovo pot med visokimi smrekami po gozno učni poti. Na koncu vedno ostane čas za ogled ali nakup unikatnih izdelkov, ki jih Jernej ustvarja iz lokalnega lesa.
 
     

Popotniški zapiski

     
 
Kdo smo
smerokaz
  sf_aljaz  
kje_smo
Kje smo
 
       
 
+386 (0)40 343 273
zelen_telefon
 
ff
afna
info@primatura.si  
 
   
 
       
©PrimaTura 2020. Vse pravice pridržane.