| |
Starodavni
rudnik v Padežu |
|
| |
V
Padežu se pada v skrivnostne rove starodavnega rudnika svinca
in srebra. Ker so svinčevo
rudo uporabljali za izdelavo, poleg žice
in žebljev, predvsem za municije, je bil rudnik zaradi tega
strateškega izdelka slabo označen.
|
|
| |
|
|
|
|
|
|
| |
 |
|
Ruda
je vsebovala okrog 46
% svinca in 3 % srebra. Kopali so jo že v 16.
stoletju, tudi v času Marije Terezije in v 19. stoletju kopanje
opustili. Rudnik v
Padežu je utonil v pozabo.
|
|
 |
|
| |
|
|
|
|
|
|
| |
 |
|
Medtem
je v samotnih in temnih rovih začela
ustvarjati narava: oblikoval se je kraški svet, bodičasti
aragonitni ježki, drobni stalaktiti, sigaste ponvice. Naselili
so se netopirji in jamske kobilice. |
|
 |
|
| |
|
|
|
|
|
|
|
 |
|
Domačini so sicer vedeli za starodavne
rove, a v življenje ga je obudila družina Slapšak,
ko je reševala problem s pitno vodo. Danes
je v rudniku dostopnih okoli 264 m rovov, ki so bili prezračevalni
rovi. Do vhoda pelje pot mimo nekdanjih upravnih rudarskih poslopij.
Od vhoda veje jamski hlad, saj je stalna temperatura okrog deset
stopinj.
|
|
 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
