|
Vas, ki je izginila |
|
| |
Nekoč je bila vasica. Ime je dobila po golem hribu nad seboj, Govce. Prvinska vasica je v začetku štela nekaj kmetij in cerkvico ter bila v celoti samooskrbna. Kmetje so sejali so krušna žita, tudi lan, prebivalci vasice so bili zelo složni. V vasico z ustrežljivimi domačini so radi prihajali obiskovalci iz Laškega trga in drugod. |
|
| |
|
|
|
 |
|
 |
|
| |
Vas je kljubovala Turkom in Nemcem, dokler niso odkrili na govški planoti bogate zaloge kvalitetnega rjavega premoga. Po letu 1800 so se »rudniški« zalezli v njeno notranjost in kopali. Za vas je bilo usodno, ko so se odločili odkopati tudi 'varnostni steber' južno od vasi. Ta je dotlej varoval vas Govce. Površje začelo drseti, vas se je pogrezala.
|
|
| |
|
|
|
|
|
|
| |
 |
|
Rudnik
je odkupil vse kmetije v vasi s cerkvijo vred, ljudje so se kmalu
razselili. Vas je v desetletju ali dveh pogoltnila zemlja. Izginila
je kot v pravljici izgine kakšen grad. Varnostni steber niso
nikoli odkopali, saj je bilo zaradi pritiska vode v rudniške
rove odkopavanje prenevarno. |
|
 |
|
| |
|
|
|
|
| |
|
|
 |
|
Danes nenavaden
relief pokrajine zarasle s travo in grmovjem ustvarja občutek
nečesa nenavadnega. Ostala je zgodba o vasici, ljudeh in
rudniku, ki išče nov način spomina. V rudniškem
objektu, Liša jašku, sredi ničesar, je bila
neke pomladi postavljena umetniška
instalacija rudarskih oblačil in obuval, okamenelih v času.
Pod njimi so kipci
kiparke haptične umetnosti vabili, da se jih dotaknemo. Na
ploščadi pred vhodom pa poezija, tango, virtuoz na
harmoniki. Govce ohranjajo svojo mistiko.
|
|
 |
|
| |
|
|
